…to si piši za uho… smo si  na deževni petek prepevali otroci iz skupine Medvedki in Ribice iz vrtca Vavta vas.

Z veliko željo, da bi vreme zdržalo, smo se polni pričakovanj odpeljali proti Kranjski Gori, kjer nas je počakal poseben avtobus Bedanc, ki nas je odpeljal v skrivnostno deželo. Vodička Mojca nam je povedala, da Bedanc sploh ni tako hudoben in da je teta Pehta zelo prijazna ženička. Otroke je opozorila, da če srečajo Bedanca, naj ga le prijazno pozdravijo, če pa le ne bo tako prijazen, ga odženejo tako, da oponašajo sovo, te se namreč še vedno zelo boji. Po čudoviti gozdni poti smo hodili eden za drugim kot pogumna četica, ko smo zaslišali petje. Bila je Mojca, ujeta v Bedančevi koči. Otroci so bili pogumni in so Mojco rešili ujetništva. Hvaležna Mojca nas je vodila do Brincljeve koče. Vmes smo si ogledali še veliko past za medveda, ki jo je nastavil Bedanc in previdno oprezali okrog sebe, da ga ne bi kje srečali.

Na poti do koče tete Pehte smo srečali igrivega in hudomušnega Kekca, ki nas je popeljal do prijazne ženičke. Postregla nam je s čajem  iz njenih zdravilnih rožic in pravi domači kruh za korajžo, ki  sta nam dala novih moči.

Naš čudovit izlet se je tako končal. A v naših mislih še vedno ostajajo junaki, ki so se nam še bolj zasidrali v srca. Ni ga lepšega izleta in doživetja, ki uroči mlade in stare, kot obisk Kekčeve dežele.

Utrinke iz naše dogodivščine si lahko ogledate v Galeriji.