Pozdravljeni dragi starši in prijatelji Vrtca Krkine lučke. Z vami bi rada delila nekaj mojih občutkov, misli. Kmalu bo naokrog dva meseca odkar so se vrata našega vrtca zaprla. Tisti dan 16.3.2020 smo odšli domov zaskrbljeni, prestrašeni, nevedni, s polno vprašanj in dilem kaj nas čaka. Mislili smo, da se bomo čez dva tedna vrnili in vse bo tako kot je bilo.
V tem dobrem mesecu in pol sem bila večkrat v vrtcu, da sem nahranila naše ribice, pregledala če je vse v redu, zalila rože, pripravljala nekaj tekočih obveznosti in tako naprej.
Ampak ta vrtec – naš vrtec ni več isti, enak kot je bil. Čisto drugačen, sam, brez diha, brez smeha, brez joka, brez pesmice, brez… Človek ne more verjeti kaj vse se v vrtcu sliši, kar se sicer ni. Slišala sem le kako čudno ropota ura, ki šteje sekunde, kako čudno brni motor v akvariju z ribami, kako na zunanji strani vrtca ropotajo lopute za prezračevanje. Kakšni čudni glasovi, prav nič domači in prav nič prijetni. Na oglasnih deskah vaših igralnic še vedno visijo prva obvestila v zvezi s korona virusom in pa plakat o predstavi Miška želi prijatelja, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali.
Čeprav sem prihajala v vrtec z namenom nekaj postoriti je bila vsaka minuta zeloooo dolga. Pogrešala sem prav vsako od vzgojiteljic, prav vsak telefonski klic iz drugih lokacij in čisto čisto vsakega otroka. Pogrešala sem prav vsakega od vas dragi starši. Točno vem ob kateri uri je kdo pozdravil dobro jutro, dober dan ali nasvidenje.
Naš vrtec je te dni malo oživel. Nekaj strokovnih delavk in ostalih zaposlenih, so razkužili vse igrače, pobrisali veliko prahu, ki se je nabral te tedne, uredili igrišča. Igralnice bomo pripravili po smernicah, ki jih pričakujemo v naslednjih dneh in uredili tako, da bodo varne za sprejem vaših otrok.
Grozne misli me obdajajo ko razmišljam, da naše delo in vrtec ne bo več enak kot je bil. Vse me zaposlene si ne predstavljamo kako bo to izgledalo. Vse že komaj čakamo, da vidimo vaše otroke, kako so zrasli, da poslušamo zgodbe kako so se imeli, da skupaj kaj ustvarjamo, zapojemo,… Zdi se mi, da če ne bo vseh otrok v vrtcu bo to čisto drugačen vrtec kot je bil.
Torej do konca tega tedna pričakujemo smernice iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kako bo potekalo postopno oživljanje varstva za vaše otroke. Ko dobimo natančna navodila vas bomo o tem obvestili.
V mislih objemam prav vsakega od vaših otrok in vam kličem ostanite zdravi vi in vaši najdražji, imejte se radi in upajmo, da se čimprej vidimo.
Naj z vami delim še pesem, ki se me je te dni dotaknila – v upanju na čim več takšne sreče.
Zdravo, sreča!
Skozi okno gledam svet,
vsak nov dan je zase lep,
vsak oblak je bil nekoč nebo.
Tu ob meni so ljudje,
eni glasni, drugi ne,
a vsi prsti ene smo dlani.
Dobrodošlo, življenje, izvoli naprej,
ostaniva na ti, meni se živet’ mudi!
Zdravo, sreča,
vsak objem te poveča,
dober dan je,
dober dan je za sanje.
Zdravo, sreča,
vsak nasmeh te poveča,
sreča je, ko sebe poznaš
in ko sebe rad imaš.
Ceste nosijo ljudi,
vsak po svoje pač živi,
vsak življenje pelje kam drugam.
Ljubi, ceni, deli to,
ko kdaj padeš, naj ne bo zaman,
jutro ima že nov plan.
Dobrodošla, ljubezen, izvoli naprej,
ostaniva na ti, meni se živet’ mudi!
Hvala in lep pozdrav.
Sabina Krštinc
pomočnica ravnateljice
Vrtec Krkine lučke pri OŠ Vavta vas
